Mrtvaški ples

Metniški mrtvaški ples

Ta kratka oznaka predstavlja dva sijajna kulturna dosežka v Metnici/Metnitz. CIKLUS FRESK z napisnim trakom na kostnici in LJUDSKA IGRA, ki jo uprizorijo pred kostnico laični igralci in zbori iz kraja Metnica/Metnitz.

Obe obliki uprizoritve izhajata iz srednjega veka in se dotikata iste teme: enakosti vseh ljudi pred smrtjo, ki ne pozna ne stanovskih ne starostnih razlik. Vse prepogosto nepričakovano in neizprosno stopi pred posameznika in ga tako rekoč zvleče 'na ples.'

Besedilne predloge na frizu fresk in v igri so različne. Štirivrstičnice na freski, položene v usta Smrti in žrtvi, izvirajo iz Heidelberške lesorezne knjige (natisnjena leta 1465 v Baslu). V izvorno nabožni igri, ki pridiga predvsem o pokori, so združeni različni samospevi. Čeprav je igra prvotno izhajala iz samostanov in mest, se je tradicija igranja ohranila med kmečkim prebivalstvom. Tako je bil Mrtvaški ples v okolici Moosburga zaigran še leta 1870 in okoli leta 1924 dobil tudi ime 'Koroški mrtvaški ples‘.

Na pobudo župana med. svet. dr. Hansa Stauniga je 28. julija 1957 potekala ponovna izvedba Mrtvaškega plesa.

V Metnici/Metnitz se igra, obogatena s koroškimi pogrebnimi žalostinkami, periodično uprizarja kot 'Metniški mrtvaški ples'.

Vsebina je preprosta in premočrtna: angel nakaže temo:

»Vstani, vstani, človek, pripravi se ... Treba je v krog, Smrt na svojo željo vabi vse na svoj ples.«

Zatem Smrt drugega za drugim popelje na svoj ples in igra se konča s spoznanjem:

»Vstopite vsi v moj raj,
ki ste svoje življenje že dali
v Božje roke za večni mir!«